Cerkev sv. Jakoba na Veliki Dobravi

Cerkev stoji sredi vasi.

Cerkev je bila zgrajena na začetku 16. stoletja, prvič je omenjena 1507. Posvečena je sv. Jakobu, prvi mučenik med apostoli. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v Santiagu de Compostela. Njegov god praznujemo 25. julija.

Cerkev je zgrajena v poznogotskem slogu, še posebej prezbiterij s svojo izrazito gotsko obokanostjo.

Ladja je dolga 7,30 m, široka 5,40 m. Prezbiterij je za stopnico višji od ladje, dolg 3,92 m, širok 3,62 m. Slavolok je širok 2,65 m in je na obeh straneh obrezan.

V glavni vdolbini oltarja je kip sv. Jakoba z romarsko palico v roki. Desno od njega je sv. Gregor, levo sv. Janez. Stranska oltarja sta posvečena epistolski sv. Barbari, evangelijski pa sv. Jobu.

Na steni ladje je slika sv. Jakoba, ki je ena najboljših umetnin slikarja Fr. Gotzla. Upodobljeni Jakob je odet v romarska oblačila, angel drži popotno palico in knjigo s kruhom. Cerkev je bila poslikana s freskami, ki jih danes zaradi večkratnih beljenj vidimo le v nekaj fragmentih. V južni steni ob oknu se je nedavno pod beležem še videla freska sv. Krištofa, ki ima svoj godovni praznik samo en dan pred Jakobom.

Zunaj je lopa pod zvonikom. V času prve svetovne vojne je tudi cerkev na Veliki Dobravi morala za avstroogrske topove žrtvovati svoje bronaste zvonove. Vaščani so leta 1924 kupili večji jekleni zvon, pet let kasneje pa še manjšega bronastega.

Cerkev so v preteklosti redno vzdrževali na vsakih nekaj desetletij, zadnje čase pa vse pogosteje.

Leta 1859 je cerkev dobila nov glavni oltar. Na hrbtni strani oltarja piše: »Ta altar je bil ves nov narejen v letu 1859 / naredil ga je Anton Kresal podobar iz Doberniča / cehmojstra sta bila Jurij Omahen po domače imenovan Župan in Andre Glavič podomače Pangre / Fajšmorter v Višnjigori je bil Janez Ciegler / Altar je koštal 190 goldinarjev austrijanske velave / žegnan je bil Ta altar 25. dan septembra 1859.«

Letos je oltar restavrator Miha Legan iz Žužemberka temeljito obnovil.

Cerkev je dobila novo streho in fasado1990 in 1991. Obnovljeno cerkev je leta 1991 blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.

Leta 1998 je bilo nameščeno avtomatično zvonjenje, pet let pozneje so bile nove klopi, leta 2008 je zvonik dobil novo kritino, okrog cerkve je bil narejen oporni zid,

Cerkev je vključena v Slovensko romarsko pot od Obrežja do Trsta. Romarji različnih narodnosti jo obiskujejo v velikem številu preko celega leta.

Pavel Groznik

Viri:
dr. Mikuž, Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine
A. Omahen, arhiv

Sv. Jakob

Zavetnik kmetov in romarjev.

Atributi: romarska palica, školjka

Imena: Jakob, Jaka, Jak, Jakec, Jakov, Jaša, Žak, Žaki; Jakobina

Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je 60 cerkva sv. Jakoba

Imenujemo ga Jakob Starejši, ker ga je Gospod prej poklical kakor njegovega mlajšega bratranca Jakoba; najbrž je bil tudi po letih starejši. Bil je brat evangelista Janeza, sin Zebedeja in Salome. Prej je bil učenec Janeza Krstnika; kot Jezusov učenec pa poleg poglavarja Petra in svojega brata Janeza poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na gori, pa tudi, ko je potil krvavi pot na Oljski gori. Od vseh apostolov je bil prvi, ki je za Jezusa izpil mučeniški kelih kakih devet let po Gospodovi smrti.

Takrat je vladal nad Palestino kralj Herod Antipa I. Rad bi se bil prikupil Judom. Zato se je hlinil, da je pravoveren Jud in je preganjal mlado Kristusovo Cerkev. Dovolil je velikemu zboru, da so apostola zgrabili. Pripovedujejo, da mu je neki farizej, po imenu Jozija, vrgel motvoz okrog vratu in tako so ga privlekli pred Heroda. Ta ga je obsodil na smrt. Ko so apostola Jakoba gnali na morišče, ga je spremljal tudi Jozija. Apostolova stanovitnost pa ga je tako presunila, da se je spreobrnil in prosil Jakoba odpuščanja. Apostol ga je ljubeče pogledal, objel in poljubil, rekoč: »Mir s teboj!« Na sionskem griču je Jakob pokleknil, si razgalil vrat in ga sklonil pod meč. Apostolska dela pravijo: »Z mečem je dal Herod usmrtiti Jezusovega brata Jakoba« (12,2).

Nič zgodovinsko trdnega ni v izročilu, da je Jakob Starejši oznanjal evangelij v Španiji. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so apostolove kosti prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer je še danes znana božja pot. V srednjem veku, to je od 10. do 15. stoletja, je bil prav zaradi te božje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob v »Kompostelo« dolga stoletja romali tudi naši predniki. Ker goduje poleti, so se mu priporočali za dobro letino. Tako je postal zavetnik kmetov in romarjev. Na to spominjajo tudi naša ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kmečkim delom in številni pregovori. Sv. Jakobu je na Slovenskem posvečeno okoli šestdeset farnih in podružnih cerkva. Posebno lepe so cerkve v Ljubljani, Škofji Loki in Kostanjevici.

Kmetje na Jakobov dan odnesejo k blagoslovu prvo dozorelo jabolko in ga imenujejo "Jakobovo jabolko", v prekmurščini pa mesec julij imenujejo jakobejšček. Na zgodnjih upodobitvah je prikazan kot apostol, na poznejših pa kot romar z romarskimi atributi.

Vir: Družina