Cerkev sv. Jurija na Selih

Cerkev stoji na severovzhodnem delu vasi.

Današnja cerkvena stavba je bila zgrajena okrog 1460 leta. Cerkev omenja tudi Valvasor. Oltar so Selani 1862 leta kupili v Štangi, narejen pa je bil skoraj 100 let prej.

Glavni oltar je posvečen Materi božji in sv. Juriju. Na oltarju sta kipa sv. Petra in Pavla.
Za oltarjem piše, da je oltar kupila Meta Gros iz Kamen berda., postau in prenou pa ga je Jakob Eržen, Tiščer iz Višnje Gore na soseiskine stroške in dobrutnikov.
Evangelijski oltarje posvečen sv. Ahacu, Epistolski oltar pa sv. Andreju.
Zelo zanimiv je Križev pot, na 14. postaji je oznaka slikarja Werganta (Bergant).
Cerkev je redko nedotaknjena poznogotska pozidava, oltarji in ostala oprema je tudi zelo dragocena.
Cerkev je bila v zadnjem desetletju s pomočjo državnega in občinskega finančnega prispevka in veliko prizadevnosti vaščanov odlično obnovljena in vzdrževana in sodi med najlepše urejenimi podružničnimi cerkvami naše župnije.

Žegnanje je na nedeljo po 24. aprilu, ko je god sv. Jurija.

 

Sv. Jurij

Imena: Jurij, Georg, George, Gjuro, Jura, Juraj, Jurče, Jurček, Jur, Jure, Jurgen, Juri, Jurica, Jurko, Jurislav, Juro; Jurija

Bil je mučenec in velja za patrona raznih viteških redov in vojakov. Grki ga imenujejo »velikega mučenca«. Kljub temu je o njegovem življenju in trpljenju znanega le malo, kar bi mogli imeti za zanesljivo. Njegov oče je bil plemič in mučenec. Po njegovi smrti se je Jurij preselil z materjo v Sveto deželo. Po materini smrti je podedoval veliko premoženje. Močan po telesu je sklenil, da bo postal častnik. Komaj dvajset let star je bil že vojaški tribun in cesar Dioklecijan ga je na vso moč cenil.

Leta 303 je izdal cesar prvi odlok zoper kristjane: vse cerkve naj se podro, krščanski napisi sežgo, sleherno bogoslužno shajanje je prepovedano. Jurij se je takrat službeno mudil v Nikomediji, v Dioklecijanovi prestolnici, kjer je že bilo veliko kristjanov. Sklenil je, da jim bo dal junaški zgled. Ves denar je razdal v dobre namene, sužnjem dal prostost, nato pa šel sam naznanit cesarju, da je kristjan.

Cesarju ga je bilo žal in mu je prigovarjal, naj daruje bogovom, in mu obetal še višje vojaške časti. A Jurij je ostal mož. Zato ga je ukazal cesar osem dni strahotno mučiti. Osmi dan mu je spet prigovarjal in obetal visoke časti. A zaman! Zato ga je obsodil na smrt. Na morišču se je Jurij zahvalil Bogu za vse milosti, mu izročil svojo dušo, ga prosil za stanovitnost kristjanov in tudi za svoje mučitelje, nato pa junaško sklonil krepki tilnik pod meč. To naj bi se zgodilo 23. aprila leta 303.

Cerkve in ustanove, posvečene sv. Juriju, so po vseh krščanskih deželah od Etiopije do Rusije, od Anglije do Gruzije ali Georgije, ki ima celo ime po tem svetniku. Z njegovim imenom so povezane številne legende. Ena pripoveduje, da je rešil deklico (dušo) iz zmajevih krempljev, zmaja pa ubil. Zato ga upodabljajo z zmajem pod nogami.

Sv. Jurij je patron ljubljanskega mesta in ima med Slovenci veliko cerkvic in cerkva.

Vir: Družina