Ludbreg - Evharistični čudež
Ludbreg - Evharistični čudež
Ludbreg se nahaja na severu Hrvaške med Varaždinom in Koprivnico. Njegov nastanek sega v rimske čase, krščanstvo pa je prišlo tja že zelo zgodaj s prvimi vojaki in trgovci. V prvi polovici 13. stoletja je bila ustanovljena župnija.
Leta 1411 je tamkajšnji duhovnik daroval sveto mašo. V najpomembnejšem trenutku mašne daritve – pri spremenjenju – ko se na duhovnikove besede in po delovanju Svetega Duha kruh spremeni v Telo in vino v Kri Jezusa Kristusa, je duhovnik podvomil v resničnost trditve, da po spremenjenju v rokah drži pravo Jezusovo Telo in v kelihu pravo Jezusovo Kri. Ko je prišel do dela svete maše, ko se Sveta Hostija lomi v tri dele, manjši del pa se da v kelih z Jezusovo Krvjo, da se tako ponovno združijo Jezusovo Telo,
Kri in telo, je duhovnik opazil, da se v kelihu nahaja prava sveža kri. Zelo zbegan in prestrašen zaradi nepričakovanega dogodka je hitro pospravil kelih s predragoceno Krvjo za oltar in dokončal mašo. Kasneje je Kri dal v stekleno posodico in naročil zidarju, ki je prisegel, da bo ohranil skrivnost, naj jo zazida 
v zid kapele. O dogodku je molčal nekaj let do trenutka svoje smrti, ko je sobratu razkril, kaj se je zgodilo. Ta je novico prenesel ljudem, ki so začeli iskati posodico s Krvjo in jo tudi našli.
O čudežu se je začelo govoriti v domovini in izven nje. Prihajati so začeli ljudje, da bi videli čudežno tekočino, popolnoma enako sveži človeški krvi, o kateri je krožila vest, da je prava Jezusova Kri. Ker so nekateri dvomili, so prosili za razsodbo sedež Cerkve v Rimu.
Papež Julij II (1503-1513) je v času svojega pontifikata dvakrat poslal poslance v Ludbreg, da bi temeljito raziskali zadevo. Zasliševali so 
priče, raziskavo pa je vodil odbor uglednih laikov in duhovnikov. Ljudje so pričevali, da so uslišani in ozdravljeni mnogih bolezni. Šlo je za nerazumljiva čudežna ozdravljenja od raznih bolezni in telesnih poškodb. Ozdravljeni so trdili, da so, ko so zatajile vse človeške možnosti in ni bilo več upanja v ozdravljenje, naredili zaobljubo Jezusovi predragoceni Krvi v Ludbregu, za tem pa se jim je zdravje povrnilo.
Papež julij II je želel osebno videti to redko relikvijo, zato je bila poslana v Rim. Preiskave zaradi smrti ni uspel zaključiti, pripravil pa je bulo, s katero je dovolil javno čaščenje relikvije. Njegov naslednik papež Leon X je bulo izdal pod svojim imenom 12.3.1513 in tako odobril javno čaščenje relikvije Jezusove predragocene Krvi, nastale v evharističnem čudežu v Ludbregu. Relikvijo je sam nosil v procesiji po Rimu, zatem pa jo skupaj z bulo vrnil v Ludbreg.
Obenem je župnijsko cerkev Svete Trojice obdaril z odpustki od kazni, ki se morajo po smrti odslužiti v vicah. Obstajajo štirje pogoji, pod katerimi se lahko dobi ta odpustek v tej cerkvi, kjer se relikvija hrani in časti:
- obiskati cerkev v Ludbregu,
- spovedati se grehov in prejeti sveto obhajilo,
- po namenih svetega očeta zmoliti nekaj molitev na čast predragocene Krvi,
-
storiti eno delo usmiljenja.
Verniki prihajajo v Ludbreg v velikem številu že 6 stoletij kot romarji, ki iščejo božjo bližino, tukaj prisotno na poseben način in odpuščanje grehov v srečanju s Kristusom Odrešenikom, po znamenju njegove ljubezni, ki ga je zapustil s prelitjem svoje Krvi na Kalvariji in obnavljanjem svojega nekrvavega darovanja v vsaki evharistiji.
Največji praznik v čast Jezusovi predragoceni Krvi poteka štiri dni, od četrtka do prve nedelje v mesecu septembru; v četrtek se relikvija nosi v procesiji, v nedeljo pa Ludbreg obišče celo do 80.000 romarjev.
Pripravil
Miha Trpin
