Oratorij 2012, Višnja Gora –

Zadnji teden avgusta v Višnji Gori je bil za 50 razigranih otrok in 10 nadebudnih animatorjev prav poseben. Mladi smo za otroke pripravili oratorij, ki je letos nosil naslov »Grem jaz!«. Pogovarjali smo se o Mariji Dominiki Mazzarello, ki bi si jo za zgled lahko vzeli prav vsi. Skozi celoten teden smo spoznavali njeno življenje, v spomin pa se nam je vtisnilo predvsem to, kako je z veseljem in brez pritoževanja opravila prav vsako delo, ki ji je bilo namenjeno.

Skozi ves teden smo Marijo Dominiko skušali posnemati prav vsi sodelujoči. Vsak dan se je začel z zabavnimi bansi, dvigom zastave in himno. Sledil je ogled igre in kateheze. Po kratkem odmoru, kjer so bile v središču pozornosti žoge vseh vrst, so otroci odšli v delavnice. Vsak dan so si lahko izbrali eno izmed devetih zanimivih delavnic in tam naredili najrazličnejše izdelke: zapestnice, nogice, rožice, stojalo za svinčnike, pa tudi slike iz peska in vžgane v les, figurice iz mavca, svečke in skoraj čisto pravo gosenico. Ker smo bili po delavnicah vsi že kar pošteno lačni, sta za naše želodčke poskrbeli prijazni kuharici Lučka in Mateja. Po kosilu pa je sledil najzabavnejši del dneva, velika igra. Tu se je pokazala vsa spretnost in iznajdljivost, pa tudi skrbnost, ki jo premorejo otroci.

Seveda pa je bil prav vsak dan nekaj posebnega. Že takoj v ponedeljek nas je obiskala sestra Barbara Poredoš, ki je tudi napisala letošnjo himno. V sredo so za velike količine smeha poskrbele vodne igre, kjer ni prav nihče ušel vodnim curkom. Verjetno pa je bil vsak deležen tudi kakšnega srečanja z vodnim balončkom in peno, za kar so tudi letos poskrbeli višnjanski gasilci. V četrtek smo imeli oratorijsko mašo, ki jo je daroval naš gospod župnik Janez Mihelčič, po maši pa smo se okrepčali in odšli na nočni pohod, ki je bil svojevrstna avantura za vsako skupino. Tisti večer je v dolini za farovžem zagorel tudi kres, ob katerem smo še malce poklepetali, potem pa smo se hitro odpravili v šotore in zaspali. V petek smo utrujeni in zadovoljni zaključili z oratorijem. Pospremile so nas dežne kaplje in kar je najpomembnejše, iskrivi otroški pogledi in nasmehi animatorjev, ki so zagotavljali, da se naslednje leto ponovno srečamo. Hvala pa tudi vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč pri izvedbi oratorija.

Pripravila

Maja Škufca