O jaslicah in jasličarstvu

Upodobitve jaslic segajo že v čas starega krščanstva, saj so v katakombah ohranjene risbe rojstva in treh kraljev. Da je tudi umetnike močno navdihovala skrivnost rojstva pričajo tudi brezštevilna umetniška dela na to temo. Tudi na Slovenskem je že od 13. stoletja pogosto upodobljeno rojstvo v freskah, oltarjih...
Že od nekdaj je veljalo, da je prve jaslice postavil sv. Frančišek Asiški, ki je leta 1223 s svojimi sobrati na poseben način opravljal polnočnico sredi votline v gozdu. K oltarju je dal postaviti slamo napolnjene jasli ter prignal osla in vola. Legenda pripoveduje, da se je med povzdigovanjem v jaslih prikazalo Dete Jezus. Korenine jaslic pa segajo še dlje. Že v začetku 12. stoletja so učitelji pobožnega premišljevanja svetovali, naj si pobožne duše pri premišljevanju rojstva živo predstavljajo votlino rojstva in dogodke, ki so se v njej dogajali. Tako je Jezuščkov kipec z ležiščem ena od prvih korenin današnjih jaslic. Že od srednjega veka naprej so po cerkvah igrali tudi božične igre katerih središče je bil kipec Deteta Jezusa.
Prave jaslice, kot jih poznamo danes, so se prvič pojavile v drugi polovici 16. stoletja. Zasluga za to gre Jezuitom, ki so v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem leta 1560 postavili prve jaslice. Leta 1562 so bile v Pragi postavljene prve cerkvene jaslice. Jezuitom so od začetka 17. stoletja sledili tudi po cerkvah ostalih redov.
Nadaljnji razvoj jaslic je bil njihov vstop v domove. Prve hišne jaslice naj bi si dala narediti vojvodinja Konstanca Piccolomini Aragonska že okoli leta 1560. Kmalu so ji sledili tudi ostali dvori. Dvorom so nato sledile premožne meščanske hiše. V kmečke domove so jaslice vstopile zelo pozno, saj jih pri nas pred 19. stoletjem niso postavljali.

Prve jaslice v Sloveniji imamo izpričane leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Pri ostalih redovih so se jaslice pojavile zelo pozno - tam sredi 18. stoletja. Za časa janzenizma so tudi izginile jaslice skoraj iz vseh cerkva - izjeme so bile samostanske. Po letu 1800 se je stanje spremenilo. Novega zagona jasličarstvu so tedaj s svojimi deli za različne cerkve dali tudi naši veliki umetniki Layer, Langus, Šubic...
V slovenske kmečke domove so jaslice vstopile zelo pozno. Naše ljudstvo si je ustvarilo svoj tip jaslic. Jaslice se je postavljalo v tako imenovanem bogkovem kotu. Na trioglato desko v kotu se je postavilo hribček, vrh katerega je bil ponavadi Betlehem. Ob spodnjem robu pa je bil postavljen hlevček - štalca. Figure so bile sprva papirnate, kmalu pa se je razvila tudi obrt rezljanja figur. Figure so izdelovali tudi iz gline, voska... Nešteto domačih talentov je ustvarilo velike umetnine.
Ko je v jasličarstvo posegla industrija, je tudi veselje do lastnega ustvarjanja pričelo zamirati. Prve industrijsko izdelane jaslice so bile papirnate. Sprva so take jaslice k nam prihajale od drugod, kasneje so se uveljavili tudi domači avtorji ( Maksim Gaspari, Tone Kralj, Franc Gorše). Papirnatim figuram so sledile sadrenke, nato figure iz umetnih mas. Ker je bilo v bogkovem kotu na mahu take figure težko postavljati so jaslice zamenjale svoje mesto. Preselile so se na mizo, v predalnik... Važnejša od figur je postajala pokrajina, ki so jo pričeli oblikovati z naravnimi materiali (kamen, štori) in ponaredki narave (tekoča voda, različni efekti).
Kljub temu, da je v zadnjih letih industrija zapolnila s svojimi izdelki vsemogoče trgovine, pa je vseeno opaziti, da se vse več ljudi poslužuje lastnega ustvarjanja jasličnih figur.