Kraljica ljubezni na Muljavi

   Ko se človek pelje po avtocesti skozi Višnjo Goro se mu morda zazdi, da je to majhno staro mestece, ki mu nikoli ni uspelo postati kaj več od tega, in ki sedaj, skoraj malce zaostalo za sodobnim časom, v spominih na svojo nekdanjo slavo živi svoje počasno življenje. Kakšna zmota! Zgornja trditev drži samo toliko, kolikor smo sami takšni, če pa si prizadevamo, da svoja življenja oblikujemo po Božji volji, tedaj v Božjih očeh zaživi vse tisto, kar je človeškim prikrito. Prizadevanja ene same osebe lahko mnogo spremenijo in prav o tem nam govori opis dogodkov, ki so privedli do tega, da je Marija, Kraljica ljubezni, prišla na Muljavo.

   Muljava, znana kot rojstni kraj pisatelja Josipa Jurčiča, se nahaja v župniji Krka, ki sodi v novomeško škofijo. Po tem sodeč sta si z Višnjo Goro zelo daleč. Zemljepisno in tudi v Božji geografiji pa sta si kraja nasprotno zelo blizu, še posebej od začetka meseca maja. Pojdimo kar po vrsti. Iz že objavljenih zapisov gotovo veste, da se je pred kratkim župnija Grosuplje po zgledu naše župnije posvetila Mariji, Kraljici ljubezni. Ob tem dogodku je Mati Božja tako nagovorila gospo Lojzko Potrpin, da se je odločila podariti kip Marije za cerkev na Muljavi. Iz Schia smo ga pripeljali 20. 4. 2013, ko smo bili tam z Grosupeljčani na zaključni slovesnosti ob njihovi posvetitvi. Verjetno so bili na Muljavi nemalo presenečeni, ko so ob začetku šmarnične pobožnosti v svoji prelepi cerkvi zagledali novo Marijino podobo. V nekoč božjepotni Marijini cerkvi, ki je nastala v 15. (morda celo že v 14.) stoletju, se nahaja glavni oltar Marijinega vnebovzetja, ki spada med naše najbogatejše zgodnjebaročne oltarje; izrezljal ga je 1674 ljubljanski kipar Bartholomeus Plumen-Berger, pozlatila sta ga Jakob Monhardt in Anton Schernauitsch iz Višnje gore. Na Muljavi obhajajo sveto mašo vsak dan, čeprav je to podružnična cerkev (župnijska cerkev je Sv. Kozma in Damjan na Krki: http://zupnija-krka.com/Krka/Domov.html ). Duhovnik, gospod Anton Pahulje, ki v župniji Krka deluje kot duhovni pomočnik, je zaprosil za kratko predstavitev Schia in Marijinega poslanstva kot Kraljice ljubezni, da bi mogli tamkajšnji verniki vzpostaviti še bolj pristen in ljubeč odnos z nebeško Materjo.

   Na praznik Gospodovega vnebohoda, 9. maja 2013, je med sveto mašo nastal naslednji zvočni zapis, ki zgoščeno povzema nekatere zgodovinske okoliščine dogodkov pri svetem Martinu v Schiu, predvsem pa ob pomoči žive Marijine besede razlaga njen klic k spreobrnjenju in novemu življenju. Ker je bila maša med tednom, cerkev ni bila polna, so pa vsi prisotni z zelo veliko zbranostjo in željo poslušali nagovor. Ob koncu so bili vidno navdušeni, saj Marijina sporočila vedno prinesejo novo svežino v naše razumevanje Božjih skrivnosti, njena ljubezen pa se dotakne srca prav tam, kjer nam je najbolj potrebno Božje usmiljenje. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je skoraj vsak obiskovalec vzel knjigo "Marija kliče", v kateri so vsa sporočila zbrana po kronološkem vrstnem redu. Gospod Pahulje bo knjige podaril tudi letošnjim prvoobhajancem. Ganljivo je bilo pričevanje gospe, ki se je ob tej priložnosti spomnila, s kakšno veliko ljubeznijo so nekoč hodili k šmarnicam kot otroci. Marija res pozna naše duše in prihaja, da v njih ponovno prebudi vso ljubezen, ki jo je Bog položil vanje.

   Ko spremljamo čudovite načine, po katerih Bog odpira Mariji vedno nove poti, spoznavamo, da kadar je nekaj zares od Njega, takrat dogodki niso odvisni le od karizme posamezne osebe. Po smrti Renata Barona, vidca v Schiu, se je poslanstvo Kraljice ljubezni še z mnogo večjo močjo začelo širiti po svetu. Kot da njegova priprošnja v nebesih pripomore k temu, da Bog med nami najde vselej nove apostole, ki v sebi začutijo gorečo željo, da bi Mu pomagali. Ob tem se lahko tudi sami vprašamo, kaj se je zgodilo z našim navdušenjem ob tisti čudoviti izkušnji v Višnji Gori pred štirimi (!) leti in kje se čutimo pripravljene in sposobne sodelovati z Marijo. Morda je to bolj zavzeto življenje iz vere v okviru družine, morda skupna molitev v župnijski molitveni skupini, ali pa, kot se je zgodilo tokrat na Muljavi, pripravljenost deliti svoje veselje ob spoznanju Božje ljubezni z drugimi.

Podarimo Gospodu tisto, kar lahko, in nam na koncu življenja ne bo žal zaradi tega, kar bi lahko storili, pa nismo. Pri tem prosimo Marijo, Kraljico ljubezni, naj nam pomaga s svojim blagoslovom, da naša vera postane vedno bolj trdna, upanje globoko in ljubezen brezmejna.