Janez Čandek

Janez se je rodil okrog leta 1581 v višnjanski meščanski rodbini. Na sliki je Čandkova domačija v Višnji Gori. Umrl je v avstrijskem Gradcu 8. oktobra 1624, star komaj 43 let. Kot duhovnik ni poslušal opozoril, naj ne obiskuje obolelih za kugo, zbolel je in umrl. Pokopali so ga z drugimi umrlimi v skupen grob.

Janez Čandek je obiskoval višnjansko župnijsko šolo. Bil je odprte glave in poslali so ga v Ljubljano v nadaljnje šolanje. Kmalu so ga sprejeli med izobražene jezuite, ki so prišli v Ljubljano 1597. leta. Že kot devetnajstletnik je poučeval slovenščino in njeno izgovorjavo na ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Janez je bil zaradi svoje preprostosti, prijaznosti in hkratni učenosti zelo priljubljen med mladimi in starimi. Iz Ljubljane je Čandek odšel nadaljevat teološke študije v Gradec, kjer jih je leta 1612 tudi končal.

Živel in delal je v obdobju devetega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Škof je kmalu opazil mladega Čandka, ki se je hitro razvijal v razgledanega in učenega človeka. Za škofa Hrena je znano, da je odločno preganjal protestantsko gibanje in krivoverstvo. Škof je v Janezu prepoznal človeka in katoliškega duhovnika, ki bi bil sposoben prevajati cerkvene latinske tekste v slovenski jezik. Čeprav je Čandek odšel v Gradec, je bil v stalnem stiku s škofom Hrenom, ki ga je neprenehoma priganjal, da naj čim več napiše v slovenskem jeziku.

Tako je komaj tridesetletni pripravil osnutek zbirke cerkvenih beril. Po škofovih pripombah in popravkih je delo izšlo leta 1613 v Gradcu z naslovom Evangeliji inu listovi v nakladi 3000 izvodov. Prvemu natisu so sledili še številni ponatisi in je bila knjiga prava uspešnica. Na platnicah knjige piše: Evangeliji inu listuvi, na vse Nedele inu imenitne Praznike, celiga lejta, po stari Kerscanski navadi resdelen. Vsem katoliskim cerkvam, stuprav v Kranjski Desheli k dobrimu snovich is Bukoviga na Slovenski jezik svestu prelosheni. S tem je sebi in slovenskemu jeziku postavil pravi spomenik.

Pri delu se je Čandek opiral na protestantsko Dalmatinovo biblijo, ki mu jo je škof izjemoma dovolil uporabljati. To je pomenilo veliko škofovo zaupanje, saj so bile protestantske knjige za katoliške duhovnike sicer strogo prepovedane. Škofa Tomaža Hrena se je prijel vzdevek, da je požigalec slovenskih knjig, saj je v borbi proti protestantski veri dal javno požgati mnoge knjige: a v resnici je skrivoma najdragocenejše ohranil, med njimi tudi izvode Dalmatinove biblij.

Čandek je med drugim prevedel tudi Kanizijev Mali katekizem. Delo je izšlo v nemškem Augsburgu leta 1615 pod naslovom Catechismus Petri Canisii, skuzi malane figure naprej postavljen. Ker takrat večina ljudi ni znala brati, so se tekstov v knjigah naučili na pamet, pri tem pa so jim bile v pomoč naslikane podobe.

V spomin na našega  znamenitega rojaka smo Višnjani po njem poimenovali Čandkovo ulico. Na rojstni hiši pa je napis, da se je v njej rodil ta izjemno pomembni Višnjan.

Viri: Wikipedija, Rok Dovjak Ljubljanski jezuiti

Pavel Groznik