Frančišek Ksaverij Taufferer
51. opat stiškega samostana Frančišek Ksaverij Taufferer (pri krstu Jurij Jožef Ksaver Dizma) se je rodil 23. aprila 1733 kot sin barona v gradu Turn. Grad je bil med drugo svetovno vojno požgan, stal pa je na vzpetini nad višnjanskim gasilskim domom. Razvaline gradu so domačinom prav prišle pri gradnji svojih novih domov in danes ni ne duha ne sluha o nekdanji slikoviti zgradbi. Na tem mestu so sedaj nove hiše na Partizanski ulici.
Frančišek je kot sedemnajstletnik stopil v noviciat stiškega samostana. Bil je zelo nadarjen in priden pri učenju. Zaradi tega so ga poslali na študij filozofije v avstrijski Graz, potem pa na naprej v Rim, kjer je na znamenitem jezuitskem Collegium Germanicum Hungaricum dokončal teološke znanosti in tam tudi doktoriral. Novo mašo je pel v Rimu 14. marca 1756.
Po tem temeljitemu izobraževanju se je vrnil v Stično in bil posvečen v duhovnika, ko je bil star 26 let. Po smrti opata Viljema Kovačiča je bil izvoljen za 51.opata. Opatsko službo je opravljal dvajset let, vse do razpusta samostana, ki ga je izvedel avstrijski cesar Jožef II. 25. oktobra 1784. Bil je zelo dober gospodar. Velik dolg, ki ga je imel samostan, je v sedmih letih odplačal. V njegovem času vodenja samostana so naredili še danes obstoječe klopi v baziliki, prižnico, nekaj oltarjev, dokončali opatovo kapelo in stopnišče, eden najbolj znanih takratnih baročnih slikarjev Hubert Bergant, velik Frančiškov prijatelj, je naredil dragocen križev pot. Poleg tega je Bergantu naročil poslikavo tudi v več drugih cerkvah. Zelo verjetno je, da je križev pot v cerkvi sv. Jurija na Selih tudi delo Berganta ali njegovih učencev.
Ob razpustu samostana je bilo poleg njega v Stični še 25 menihov. V času Frančiškovega vodenja samostana je bilo v stiškem upravljanju kar 70 župnij, ljubljanska škofija je imela bistveno manj župnij! Po razpustu samostana je do smrti 23. maja 1789 leta živel v Ljubljani.
Pokopali so ga v naši farni cerkvi v družinsko grobnico. Z njegovim grobom pa je kar žalostna zgodba: v stiški baziliki si je sam dal pod korom zgraditi grobnico, v katero njegovi posmrtni ostanki zaradi ukinitve samostana niso mogli biti položeni, na pokrov družinske grobnice v naši cerkvi pa njegovi svojci niso dali vklesati niti njegovega imena.
Frančišek si je zelo prizadeval za ljudsko šolstvo, ki ga je leta 1774 uvedla cesarica Marija Terezija. Po mnenju šolskih strokovnjakov, ki so poročali cesarici o razvoju šolstva v naši deželi, je bil naš rojak Frančišek najbolj zaslužen za razvoj šolstva na Kranjskem. Že štiri leta pred cesaričino uvedbo »Šolskega reda« je izdal katekizem za otroke in kmečke ljudi, ki je imel naslov: »Kratki sapopadik kershanskiga navuka za otroke inu kmetishke ludy«. Katekizem je bil sprva namenjen le duhovnikom stiškega arhidiokonata, a so ga hitro pričeli uporabljati vsepovsod, kjer se je govorilo slovensko. Zaradi tega je ta katekizem, ki je obsegal 116 strani, doživel številne ponatise. Zanimiva je bila tudi njegova odločitev, ki jo je objavil v svoji Pastoralni instrukciji, da je duhovnikom, ki bodo boljše in več poučevali katekizem šolarjem v slovenskem jeziku, obljubil tudi boljše župnije.
VIR: akademik dr. Jože Mlinarič: Stiška opatija 1995; p.dr. Anton Nadrah: Stiški opat Frančišek Ksaverij baron Taufferer , 2008
Pavel Groznik
