Dr. Ivan Evangelist Mauring
Dr. Mauring se je rodil na božični dan 1864 na Mestnem trgu, v sosednji hiši letošnjega novomašnika Mateja Rusa. Oče Gašper je bil v širšem okolju priznan in uspešen klobučarski mojster. Osnovno šolo je obiskoval v Višnji Gori, zaradi velike nadarjenosti in marljivosti pri učenju je nato nadaljeval šolanje v Ljubljani. Po uspešno opravljeni gimnaziji se je odločil za študij bogoslovja. Po štirih letih študija ga je ljubljanski knezoškof Missia leta 1889 posvetil v duhovnika. Nenavadno hitro, po komaj štirih letih posvetitve v duhovnika, je že leta 1893 v Gradcu doktoriral iz bogoslovja. Duhovniško službo je opravljal kot kaplan v Mokronogu, Kranju in pri sv. Vidu nad Cerknico. Enaindvajset let je bil župnik na veliki fari na Igu. Leta 1910 se je upokojil. Po upokojitvi se je nastanil najprej v Ljubljani, kmalu pa se je preselil na rojstni dom v Višnji Gori, kjer je živel do svoje smrti 7. novembra 1927. Umrl je v starosti 63 let.
V svojem času je bil dr. Mauring zelo izobražen in prodoren, a je bil zaradi svojih svobodomiselnih idej in načina življenja večkrat v sporu z vodstvom Cerkve. Dr. Mauring je bil pisatelj in zgodovinar. Napisal je nekaj bogoslužnih del, nekaj jih je tudi prevedel. Zasledil sem njegovo kar obsežno delo: Marija sedem žalosti, molitvena knjiga za Marijine častilce z molitvami pri očitni službi Božji in na sv. stopnjicah.
Veliko je pisal tudi o naši zgodovini, še posebej o Kranju v Domu in svetu ter o Višnji Gori: Ustanovitev mesta Višnje Gore. Znan je tudi njegov zapis o višnjanskem rojaku Franciscu Ksaverju baronu Tauffererju, zadnjem stiškem opatu ob razpustitvi samostana.
Pokopan je bil v družinski grobnici, ki pa je bila ob večji prenovi cerkve in pokopališča pred pol stoletja odstranjena. Spomenik
dr. Mauringu je vzidan na cerkveni fasadi na severni strani župnijske cerkve. Na spomeniku so vklesani domnevno njegovi pesniški stihi: Lahko srcem, ki so našla pokoj v krilu tihih jam, sladko dušam, ki plačilo večno je Gospod jim sam.
Iz Iga pa še ena anekdota o njegovi duhovitosti. V fari je imel dva možakarja, ki sta bila čisto plešasta. Nedeljskih maš sta se le redko udeleževala. Po koncu farnega misijona se je v pridigi zahvalil za udeležbo prav vseh faranov, »le dveh nisem mogel niti za lase privleči«, je zaključil pridigo.
Duhovniki so le redkokdaj pokopani v svoji rojstni fari. Kolikor mi je znano, sta poleg Mauringa na naši božji njivi pokopana duhovnika Karel Erjavec iz Podsmreke in Stanko Škufca s Spodnjega Brezovega. Na spomeniku Grčman iz Leskovca je dopisano ime duhovnika Antona, ki pa je umrl v Argentini in je tam pokopan. V župnijski cerkvi v grobnici pa je pokopan nekdanji stiški opat Francisco Ksaver Taufferer, iz neznanih razlogov pa njegovi svojci niso dali vklesati njegovega imena.
Pavel Groznik
