Cerkev sv. Magdalene v Kriški vasi

Cerkev leži dobrih 100 m južno od vasi.

Valvasor cerkev omenja med višnjanskimi podružnicami. Cerkev naj bi zgradili višnjegorski gospodje. Datum gradnje je težko določljiv, zgrajena pa je bila najkasneje v 16. stoletju.

Glavni oltar je posvečen sv. Magdaleni. V glavni oltarni vdolbini je sv. Magdalena, desno sv. Rok, levo sv. Florijan, na konzolah sv. Urša in sv. Neža. Stranski oltar je posvečen sv. Heleni, epistolski pa sv. Uršuli in sv. Donatu.

Cerkev ima dragocen misal iz 1706 leta.
Cerkev je zgledno vzdrževana, ponoči osvetljena.

Žegnanje je na nedeljo pred ali po 22. juliju, godu vaške zavetnice.

Sv. Magdalena

magdalenk, žena, spokornic, učencev in študentov, jetnikov, zapeljanih, frizerjev, vrtnarjev, vinogradnikov, trgovcev z vinom, livarjev svinca, sodarjev, tkalcev volne, izdelovalcev rokavic, parfumov in pudra; otrok, ki se težko naučijo hoditi; priprošnjica proti očesnim težavam, slabemu vremenu, proti mrčesu.

Imena: Maria je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam. Razlag imena je veliko, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«,»razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Vzdevek Magdalena je dobila, ker je prišla iz Magdale.


Marijino ime, lahko bi rekli tudi priimek ali vzdevek »Magdalena« pove, da je ta žena prišla iz Magdale, ribiškega mesteca na zahodnem bregu Genezareškega jezera, ki je bilo v Jezusovem času eno najpomembnejših središč za predelavo rib. Omenjena je kot prva žena, ki naj bi spremljala Jezusa in mu služila, čeprav ne vemo, kako je prišlo do njunega prvega srečanja. Iz kratke omembe v Lukovem evangeliju zvemo, da je Jezus izgnal iz nje sedem hudobnih duhov, kar v svetopisemski govorici pomeni, da je bila Magdalena popolnoma obsedena in v oblasti zla. Jezus jo je rešil in jo z močjo svoje besede iztrgal iz vezi demonov, sebičnih strasti in poželenj ter poklical v svojo službo. Marija mu je čudežno ozdravitev vračala z ljubeznijo in nesebično zvestobo ter ga skupaj z drugimi ženami spremljala, skrbela zanj in njegove učence. Niso pa samo skrbele za hrano in jim stregle, pač pa so bile tudi one deležne njegovega nauka, saj se Jezus ni prav nič oziral na predsodke tedanjega časa, da so žene manjvredna bitja. Nasprotno, vedno se je zavzemal zanje in branil njihovo dostojanstvo. Svojo predanost in zvestobo so mu na najlepši način pokazale prav v urah trpljenja in smrti, saj so ostale z njim do konca, tudi potem, ko so se učenci prestrašeni razbežali. Evangelisti med njimi vedno na prvem mestu omenjajo prav Marijo Magdaleno. Jezus ji je to njeno zvestobo poplačal na najlepši način: v velikonočnem jutru, ko je s tovarišicami zaskrbljena pohitela h grobu in tam jokala, se ji je prvi prikazal in razodel kot vstali Zveličar. Še več: naredil jo je za prvo pričo vstajenja in ji naročil, naj veselo novico sporoči učencem. Kar vidimo jo, kako je žarečega obraza, sijočih oči in urnih nog stekla v dvorano zadnje večerje, butnila v zaprta in zaklenjena vrata, jih odprla na stežaj in iz vsega grla vpila, prepevala to veselo novico vseh novic.

Ime: Maria je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam. Razlag imena je veliko, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«,»razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Vzdevek Magdalena je dobila, ker je prišla iz Magdale.

Rodila se je v času Jezusovega rojstva ali malo pred njim,

umrla pa sredi 1. stoletja, po eni verziji v Baumu v Provansi, po grški legendi pa v Efezu.

Zavetnica: magdalenk, žena, spokornic, učencev in študentov, jetnikov, zapeljanih, frizerjev, vrtnarjev, vinogradnikov, trgovcev z vinom, livarjev svinca, sodarjev, tkalcev volne, izdelovalcev rokavic, parfumov in pudra; otrok, ki se težko naučijo hoditi; priprošnjica proti očesnim težavam, slabemu vremenu, proti mrčesu.

Upodobitve: Največkrat je upodobljena kot spokornica in puščavnica, kot žena v dolgem oblačilu, včasih tudi s plaščem. Običajno ima dolge, bujne in razpuščene lase, na mnogih upodobitvah jo vidimo pri Jezusovih nogah oz. pri križu ali pa po vstajenju pri grobu, ko se ji prikaže Jezus. Njen glavni atribut je posodica z mazilom, drugi atributi pa so še: knjiga, trnjeva krona, bič, lobanja, hudičeva glava, palmova veja, rožni venec, križ.

Vir: Družina