Cerkev sv. Jurija na Selih

Cerkev stoji na severovzhodnem delu vasi. Žegnanje je na nedeljo po 23. aprilu, ko je god sv. Jurija.

Cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Kamenje in drug material za zidavo so vaščani jemali iz razvalin nekdanjega gradu v Moreči dolini, južno od vasi.

Cerkev je grajena v poznogotskem slogu in je ena redkih zgradb, ki v kasnejši dobi ni doživela večjih gradbenih prenov. Notranja oprema pa se je večkrat spreminjala.

Ladja je dolga 10,65 m, široka 6,20 m, prezbiterij je dolg 6,65 m, širok pa 5.75 m.

Sedanja oprava sestoji iz glavnega oltarja, stranskih oltarjev, prižnice, križevega pota, fresk in zvonov.

Glavni oltar, delo Fr.Götzla iz leta 1797, je bil leta 1862 kupljen v župniji Štanga. Obnovljeni oltar so leta 1886 slavnostno blagoslovili. V vdolbini oltarja je kip Matere Božje z Jezuščkom v naročju, nad njim v atiki pa je kip sv. Jurija na konju. Štirje kipi na oltarju predstavljajo svetnike Petra in Pavla ter verjetno sveti Juda Tadej in sveti Simon, saj sta predstavljena eden s kijem in drugi z žago. Na hrbtni strani oltarja je zapis: Ta Altar je bil kuplen vuštangi pri sv. Antono/Kupila ga je Meta Groros iz Kamen berda/ Postav in prenou Jakob Eržen/ Tišler iz Višnje gore/ na soseiskine stroške in dobru/Tnikov Leita 1886.

Evangelijski stranski oltar je posvečen sv. Ahacu, epistolski stranski oltar pa sv. Andreju.

Prižnica, na kateri je slika sv. Benedikta, je iz leta 1682.

Križev pot je zelo podoben križevemu potu v stiški baziliki, delu enega največjih slovenskih slikarjev F. Werganta. Na 14. postaji je avtorjeva signatura. Najbrž pa selski Križev pot ni avtorjev osnutek kot osnova za stiško monumentalno delo, pač pa je verjetno kopija neznanega slikarja.

Freska sv. Krištofa na desni strani prezbiterija je po mnenju strokovnjakov narejena ob dokončanju izgradnje cerkve v 15. stoletju.

V zvoniku sta preteklo leto dva jeklena zvonova iz leta 1924 dobila še tretjega »brata«, tokrat bronastega. 400 kg težki zvon so Selci kupili v Marezigah nad Koprom.

Ena najlepših slovenskih cerkva sv. Jurij na Selih je s pomočjo Kulturnega ministrstva, občine in predvsem z veliko prostovoljnega dela, finančnih vložkov vaščanov in z njihovo veliko ljubeznijo do svoje cerkve doživela v zadnjih dveh desetletij nov razcvet.

Pavel Groznik

Viri: dr. Mikuž, Umetnostno zgodovinska topografija grosupeljske krajine, Višnjegorska kronika

Sv. Jurij

Imena: Jurij, Georg, George, Gjuro, Jura, Juraj, Jurče, Jurček, Jur, Jure, Jurgen, Juri, Jurica, Jurko, Jurislav, Juro; Jurija

Bil je mučenec in velja za patrona raznih viteških redov in vojakov. Grki ga imenujejo »velikega mučenca«. Kljub temu je o njegovem življenju in trpljenju znanega le malo, kar bi mogli imeti za zanesljivo. Njegov oče je bil plemič in mučenec. Po njegovi smrti se je Jurij preselil z materjo v Sveto deželo. Po materini smrti je podedoval veliko premoženje. Močan po telesu je sklenil, da bo postal častnik. Komaj dvajset let star je bil že vojaški tribun in cesar Dioklecijan ga je na vso moč cenil.

Leta 303 je izdal cesar prvi odlok zoper kristjane: vse cerkve naj se podro, krščanski napisi sežgo, sleherno bogoslužno shajanje je prepovedano. Jurij se je takrat službeno mudil v Nikomediji, v Dioklecijanovi prestolnici, kjer je že bilo veliko kristjanov. Sklenil je, da jim bo dal junaški zgled. Ves denar je razdal v dobre namene, sužnjem dal prostost, nato pa šel sam naznanit cesarju, da je kristjan.

Cesarju ga je bilo žal in mu je prigovarjal, naj daruje bogovom, in mu obetal še višje vojaške časti. A Jurij je ostal mož. Zato ga je ukazal cesar osem dni strahotno mučiti. Osmi dan mu je spet prigovarjal in obetal visoke časti. A zaman! Zato ga je obsodil na smrt. Na morišču se je Jurij zahvalil Bogu za vse milosti, mu izročil svojo dušo, ga prosil za stanovitnost kristjanov in tudi za svoje mučitelje, nato pa junaško sklonil krepki tilnik pod meč. To naj bi se zgodilo 23. aprila leta 303.

Cerkve in ustanove, posvečene sv. Juriju, so po vseh krščanskih deželah od Etiopije do Rusije, od Anglije do Gruzije ali Georgije, ki ima celo ime po tem svetniku. Z njegovim imenom so povezane številne legende. Ena pripoveduje, da je rešil deklico (dušo) iz zmajevih krempljev, zmaja pa ubil. Zato ga upodabljajo z zmajem pod nogami.

Sv. Jurij je patron ljubljanskega mesta in ima med Slovenci veliko cerkvic in cerkva.

Vir: Družina