Sestra Andreja Zupančič - Grandetova Rezka iz Polja
Iz naše fare je tudi več deklet, ki so šle v samostan. Postale so redovnice ali sestre. Sestra je članica verske skupnosti žensk, ki so se zaobljubile, da bodo svoje življenje posvetile Bogu, delu za uboge. V nadaljevanju bomo opisali vsaj dve življenjski poti sester iz naše fare.
Ena od teh je bila Terezija Zupančič, ki se je rodila 15. oktobra 1923 v znani kmečki družini Grandetovih v Polju s 13 otroci. V red Hčera krščanske ljubezni je vstopila šele, ko je bila stara 30 let, do takrat pa je bila doma na kmetiji, pomagala pri vseh kmečkih delih, delala olje iz sončnične repice, ki je bilo do druge svetovne vojne pomembna dodatna družinska dejavnost. Po smrti mame leta 1942 je kot devetnajstletno dekle še bolj pomagala pri vzdrževanju domačije, še posebej pa je skrbela za bolehnega očeta. Izredno jo je prizadela smrt ljubljenega brata Valentina, ki je po končani vojni v teharskem taborišču izgubil življenje. Po očetovi smrti leta 1953 pa se je odločila, da bo svoje bodoče življenje posvetila molitvi in delu. Mali nečak Milan je bil zelo proti, da jih ljubljena teta zapušča, in je pred njenim odhodom s črnilom polil vsa njena potovalna oblačila – a odhoda ni preprečil.
Vstopila je v red Hčera krščanske ljubezni. Njeno prvo delo je bilo skupaj s še štirimi kandidatkami za vstop v red v Beogradu, da je na Ćukarici pomagala obnavljati tamkajšnje semenišče. Po vrnitvi iz Beograda je šla v sestrsko skupnost sv. Vincencija Pavelskega v Voloskem pri Opatiji. Po poskusni dobi - postulatu je dobila samostansko ime sestra Andreja. Zaposlila se je v bližnjem domu onemoglih, kje je z veliko ljubezni pomagala bolnim in ostarelim. Zaradi njene prijaznosti, požrtvovalnosti in delovne vneme so jo imeli njeni oskrbovanci izredno radi. V domu je ostala do upokojitve.
Zaradi svojega smisla za estetiko ter njene tradicionalne natančnosti in redoljubnosti je postala zakristanka. Naloga zakristana je skrb za cerkev, zakristijo, mašna oblačila in okrasitev. To delo je opravljala z veliko predanostjo. Tudi ko je postala s časom vse bolj onemogla, težje je hodila, se je še vedno prizadevala, da bi bila koristna. Najraje pa je po lastnih besedah molila v sestrski družbi.
Po 52 letih življenja v redu je v starosti 83 let umrla. Na pogrebne svečanosti so se številni sorodniki na Hrvaško peljali kar v avtobusu. Slovo spoštovane Andreje, Grandetove Rezke, je bil en sam hvalospev hvaležnosti za njeno življenjsko poslanstvo. Ravnatelj usmiljenih sester g. Jože Zupančič, tamkajšnji župnik Josip Šimac in duhovnik Janez Puhar so občuteno orisali njeno delo in ljubezen do Boga, znana hrvaška pevka Marijana Radić pa je občuteno zapela Schubertovo Ave Marijo.
Pavel Groznik
