Milan Defar

Rodil se je 28. januarja 1908 v Repentaboru (sedaj Italija) materi Pavlini in očetu Jožefu v delavski družini z osmimi otroci. Oče je bil železničar na tamkajšnji železniški postaji. Kmalu po koncu prve svetovne vojne jih je fašistični Mussolini pregnal in zatekli so se v Višnjo Goro. Najprej so bili nastanjeni v gradu Podsmreka, kasneje jim je stanovanje nudila v svoji hiši človekoljubna učiteljica Terezija Samec.

Družina se je kar hitro vključila v višnjansko življenje. Otroci so se hitro spoprijateljili s sovrstniki. Milan se je kot enajstletni deček v šoli zelo dobro učil, kar je opazil tudi takratni župnik Konrad Textor. Z njegovo podporo je po končani višnjanski osnovni šoli nadaljeval šolanje v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano.

Po uspešno končani gimnaziji se je vpisal na teološko fakulteto. V zapisih duhovnika dr. Ignacija Nadraha je zapisano, da je bil bogoslovec Milan Defar tudi odličen kuhar in je v času počitnic v Martuljku na Gorenjskem kuhal tudi za visoke cerkvene dostojanstvenike.

Na sv. Petra in Pavla, 29. junija 1933, je bil posvečen v duhovnika. Novo mašo je v nedeljo, 23. julija pel v Višnji Gori. Na novomašniški pogostitvi je bilo več kot 130 gostov, med njimi 14 duhovnikov in bogoslovcev, tudi višnjanski rojak, stiški pater Tomaž Kurent ter 20 v bela oblačila oblečenih družic. Za pogostitev je skrbelo 22 kuharic in strežnic. Ena od njegovih sester je bila noseča in še neporočena. Po ukazu očeta in brata novomašnika ni smela prisostvovati novi maši! 

Kaplansko službo je opravljal v več župnijah, med ostalim tudi na Hrvaškem v Karlovcu, Pazinu in na otoku Krku. Poleg duhovniške službe je bil tudi profesor veroučnih ved na gimnaziji. Med drugo svetovno vojno ga je italijanska oblast večkrat zaprla in ga odstavila z mesta profesorja. V romanu Prodane Duše je opisan kot posrednik nehvaležne vloge med sovražnimi silami.

Po koncu druge svetovne vojne se je umaknil v tujino. Najprej je odšel v Južno Ameriko, po nekaj letih se je vrnil v Evropo in deloval kot duhovnik do svoje upokojitve v Nemčiji. Zadnja leta svojega življenja je kot upokojeni duhovnik opravljal duhovniško službo v večjem domu za ostarele v  Leonu v španski pokrajini Asturias. Točnega datuma smrti nisem našel, dočakal pa je okrog 85 let.

Pavel Groznik

Vir: Google, sorodniki