Veternik je eden od štirih uradnih eksorcistov (izganjalcev) v Sloveniji (obstajajo tudi lažni, ki povzročajo še večje stiske) in deluje v mariborski škofiji. Lani je pri njem iskalo pomoč 118 ljudi, od tega je bilo le kakih 10 odstotkov obsedenih, drugi so bili le moteni, pod vplivom zla … Pravi, da je diagnozo mogoče postaviti samo s pomočjo Svetega Duha, potrebna je karizma razločevanja duhov, saj se duševne in duhovne bolezni včasih tesno prepletajo. Hudobni duh pa v naše življenje vstopa na različne načine. Najprej z rednim delovanjem v obliki skušnjav in pasti. Veternik takole opisuje razvoj skušnjave: najprej se pojavi, sledi pogovor z njo, boj, utrujenost, nato privolitev, ki pa še ni zadnja stopnja. Privolitvi namreč najpogosteje sledi strast, padanje iz greha v greh in neprepoznavanje greha samega. Kjer pa ni več greha, tudi ni potrebe po odrešenju in ni prostora za Kristusa. Tukaj po Veternikovih besedah lahko zelo hitro vstopijo new age (nova doba) in okultno. Ena od zvijač hudobnega duha je, da v začetku veliko obljublja, celo čudeže. Sledijo pa strah, stiske, maščevalnost, nemir, človek ni svoboden … Obstaja tudi izredno delovanje hudega duha, ki ga delijo tako: a) pritisk (opressio) – notranja ali zunanja infestacija Med zunanje infestacije sodijo kriki, bolezni živali, vžigi, materializacija in podobno, notranja infestacija pa se kaže kot nenadni napadi jeze, strahu, sovraštva … Gre za duha bolezni. b) Obsedenost (obsessio) V zavesti se neprestano vsiljujejo in ponavljajo misli, vsi mogoči strahovi, samomorilske misli, pojavijo se tudi odvisnosti. Tudi odvisnost od mamil ima lahko po Veternikovih besedah izvor v duhovni sferi. So primeri, ko so odvisniki ozdravljeni s pomočjo molitve za osvobajanje. c) Posedenost (possesio) Hudobni duh dobi človeka v posest – pri eksorcismu ga lahko drži v lebdenju, govorjenje v nepoznanih jezikih, odkrivanje oddaljenih ali skritih predmetov, pojav nenavadne moči, spremembe fizionomije (obraz dobi čudne poteze), glasu, bes ob navzočnosti svetega, navzočnost drugega v osebi (podobno shizofreniji) Kje vstopa hudobni duh? Poznamo pet vstopnih mest. Veternik jih je opisal takole: 1. Družinsko deblo – Kot se podedujejo telesne in duševne bolezni, se dedujejo tudi duhovne. Od prvih prednikov smo podedovali že izvirni greh, ki ima svoj zunanji izvor v hudiču, notranjega pa v človekovem napuhu. Nepokesani grehi in rane se lahko prenašajo na potomce. Parom pred vstopom v zakon zato priporoča duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran, kar lahko prepreči marsikatero težavo. Obhaja se lahko tudi maša za ozdravitev družinskega debla, vendar ta brez sprave v družini nima pomena. 2. Notranje rane – Pomembno je že to, kako je bil človek spočet, v kakšnih okoliščinah, v zakonu ali »kar tako«; najtežje rane dostikrat izhajajo iz prvih treh let življenja … Vse te rane pa so posledice greha in zato vstopna mesta za hudobnega duha. Ljudje, ki so notranje ranjeni, dostikrat iščejo pomoč na najrazličnejših koncih, tudi v okultnem. Takšne rane se zdravijo s pomočjo molitve za notranje ozdravljenje, osvobajanje … 3. Osebni grehi – Tudi opustitve so lahko hudi grehi, sicer pa ljudi, ki iščejo pomoč, dostikrat težijo grehi, kot so splav, nezvestoba, življenje na koruzi, sovraštvo, odvisnosti, nezmožnost odpuščanja … Velikokrat takšnega človeka ozdravi že iskrena spoved. Teža teh grehov lahko povzroča tudi depresije, ki jih psihiatrija ne zmore ozdraviti, pomaga lahko dobra spoved. Bolezni duha lahko zdravi samo vstali Jezus. 4. Satanistične prakse – Mednje sodijo okultizem in magija, črna magija, uroki, spiritizem, prekletstva, satanizem, satanizem v glasbi, v določenih primerih tudi alternativna medicina (kot orodje za prenašanje okultnih praks v življenje). 5. Oddaljenost od Jezusa ali mlačnost in brezbrižnost. Primeri obsedenosti s hudobnim duhom so že v Svetem pismu, Jezus pa je tisti, ki tega duha izžene (Mr 9, 17–27). V primeru, da je potrebna pomoč eksorcista, pravi Veternik, da lahko on opravi le 5 % dela, drugo je sodelovanje človeka, ki išče pomoč, bistveno pri vsem skupaj pa je to, da je tisti, ki rešuje, Jezus – on je »glavni eksorcist«, ki je hudobnega duha dokončno premagal. Samo z lastno močjo se nihče ne more rešiti. »Glavni cilj eksorcizma je pripeljati človeka k Jezusu, kajti v nikomer drugem ni odrešenja (Apd 4, 12),« je še dejal Veternik. Vir: Družinahttps://zupnija-visnja-gora.rkc.si/index.php/content/display/166