Svetost nikoli ne ostane neopažena! Kot luč v temi sveti vsem, ki so poznali človeka, ki mu jo je Bog dal doseči v tem življenju, ali pa so zanj le slišali. Ta luč pa ne ugasne, ko Gospod svojega zvestega služabnika pokliče k sebi, temveč tedaj še močneje zasveti. Takrat more namreč v zrenju Njegovega obličja izprositi za vse, ki so še vedno na poti, celo več milosti kot takrat, ko je bil še živ med brati in sestrami.      Ob Jezusovem rojstvu smo se spominjali dogodka, ko je dal okrutni kralj Herod potem, ko mu modri z vzhoda niso razodeli, kje se je rodil novi judovski kralj, ampak so se po drugi poti hitro vrnili nazaj domov, umoriti v Betlehemu in okolici vse dečke do starosti dveh let. Verjel je, da se bo na ta način rešil grožnje, da bi ga na prestolu zamenjal On, ki so ga napovedovali preroki. Kot je bila zemlja v Betlehemu prepojena s krvjo svetih nedolžnih otrok – Cerkev se jih spominja 28. decembra – tako je bila tudi slovenska zemlja prepojena s krvjo številnih nedolžnih žrtev nerazumnega nasilja in sovraštva.      Na zimski dan, prvi v letu 1943, so kaplje krvi pordečile sneg pred prvimi hišami v Mirni na Dolenjskem. Lojze Grozde, ki je iz stiškega samostana prihajal na obisk domov, ni več prestopil praga svoje rojstne hiše. Trdna vera, goreča želja privesti vse ljudi k Bogu, nedolžna ljubezen in odločnost so bile kreposti, ki so navduševale njegove prijatelje, žal pa tudi razvnele sovražnike. Tudi tokrat svetost ni ostala neopažena in ko je njen vpliv postajal vedno večji, je nasprotovanje doseglo vrhunec s tem, da je ugasnilo mlado življenje. Svetost ima vedno svojo ceno. Ne nujno tako, kakršno je plačal Lojze Grozde, zagotovo pa vselej tisto, ki jo človek plačuje z odrekanjem samemu sebi in s popolnim sprejemanjem božje volje. Mučeništvo je prihranjeno izbranim, ki jih Gospod želi postaviti za svetilnike množicam. Prvi med njimi je bil sveti Štefan, ki je blagega in krotkega srca, polnega odpuščanja, padel pod udarci kamnov. Sledili so mu drugi, tja do današnjih dni.      Prosimo Jezusa, naj nas vodi po poti, ki nam jo je v svoji dobroti začrtal, da bi tudi mi dosegli ljubezen, ki je pripravljena dati, kar Ljubezen od nje pričakuje. Vse, kar je od Boga, je dobro, ker je On sam večna dobrota. Naša svetost bo v tem, da bomo imeli pogum slišati in izpolnjevati božjo voljo, kakor je to storila ob angelovem oznanjenju Devica Marija. Jezus je Očetovo voljo do konca izpolnil na križu, Lojze Grozde ji je ostal zvest do rane smrti, mi pa ji neomajno sledimo v dneh, ki so nam dani, da bi s svojimi besedami, mislimi in dejanji pripomogli k večji božji slavi in novemu kraljestvu miru in ljubezni med nami. Na ta način bomo napredovali in rastli v svetosti, Jezus, naš Odrešenik, pa nas bo povsod spremljal in varoval, dokler ne dosežemo zveličanja.      Lojze Grozde, sin slovenske matere, ta čista duša, prosi pri Bogu za nas. Če se bomo v molitvi in prošnjah tudi mi zaupno obračali nanj, bo sveti troedini Bog po njem razodel svojo slavo, da bo njegova svetost še bolj zasijala, nas pa bo obdaril z mnogimi milostmi in svojim blagoslovom.            Blaženi Lojze Grozde, prosi za nas!   P.S. Vabimo vas k ogledu in poslušanju "Božičnega soneta"  Več o Lojzetu Grozdetu lahko preberete na:        http://www.skofija-novomesto.si/svetniski-kandidati/bl-alojzij-grozde/        http://www.zaplaz.si/alojzij-grozde/        http://radio.ognjisce.si/sl/107/komentarji/1819/ in še kje.https://zupnija-visnja-gora.rkc.si/index.php/content/display/303